Razstava / raziskovalno-pedagoški projekt: Variacije izgubljenih duš navdihujejo sestavljenko totalitarizma, dela in proizvodnje, dokler bela garda ne reče: Predam se!
S študenti prvega letnika smo pri predmetu Oblikovanje tekstilij raziskovalno-pedagoški proces začeli v bližnji naravi, v prostoru brezčasnih tekstur. Večsenzorično raziskovanje je postalo vaja počasnega opazovanja snovi – kako se svet dotika nas in kako se mi odzivamo na ta dotik. V naravi tekstura ni dodatek ali ornament, temveč logika preživetja – ni le površina, ampak notranja arhitektura.
To novo, telesno zaznavanje materialnosti smo prenesli na odslužena delovna oblačila, ki nosijo topografijo gibanja, teksturo namembnosti in vztrajnost preteklosti. Obrabe, madeži, izrabljeni šivi in razrahljani gumbi so sledi nevidnega dela – dela, ki se pogosto izmika priznanju ter ostaja na robu zaznave, spregledano in neopaženo.
S prepletanjem tekstur narave in delavskega vsakdana je nastal prostor raziskovanja, ki opominja, da materialnost nosi etične sledi, da površina lahko razkriva neenakosti in da tekstil lahko spregovori namesto tistih, katerih glas ostaja preslišan. Površine okoli nas niso zgolj meje stvari, temveč občutljive membrane, skozi katere se oblikujejo naše zaznavanje prostora, občutek za ritem in občutljivost do sveta.
Material sta prispevala Zavod Jazon in Lindström Slovenija.
Razstava je bila na ogled tekom študijskega leta 2025/26 ter v sklopu Tedna univerze 2025 in Modnovanja 2026.
