Študenti so po Lamutovih slikah, risbah in grafikah razvili svoje zamisli, po katerih so oblikovali tekstilne vzorce, ki so jih s poznavanjem tekstilne tehnologije s pomočjo računalniških programov prenesli v žakarske tkanine, pletivo in digitalni tisk. Abstrahirani detajli skrotovičenih dreves in figuralike, pa tudi značilni izseki mestnih vedut, pokrajin in obrežij reke Krke, včasih komaj prepoznavni, že kar vesoljski, so pritegnili njihovo pozornost. Na različne načine so jih preoblikovali, zrcalili, prekrivali, ponavljali, povečevali in sestavljali v nove celote, ponavljajoče se tekstilne vzorce, a pri tem ohranjali prvotni, Lamutov likovni značaj. Duh Lamutovih umetnin jih je spremljal povsod. Razmišljali so, kako bi svoja občutja podarili ljudem v obliki vsakdanjih uporabnih tekstilnih predmetov, kot so vrečka, nahrbtnik, torbica, dekorativna blazina, ogrinjalo, tapiserija in drugi modni dodatki, narejenih iz tekstilij, ki so jih sami razvili. Ob tem pa so razmišljali tudi, kako bi svoje predloge tekstilij in izdelkov, ki bi bili najbolj primerni za spominke Dolenjskega muzeja, pripravili za industrijsko izvedbo.
