Študenti 1. letnika so pri projektu celostno spoznavali tekstilno materijo – darovane odpadne zaloge jeansa – in raziskovali njen potencial za oblikovanje. Vsebinsko so se poglabljali v svet osnovnih čutov – vida, tipa, voha, sluha, okusa, intuicije – in zraka, ki je bistvenega pomena za naše preživetje in predstavlja našo najbolj temeljno čutno izkušnjo: dihanje. S preučevanjem in osebnim zaznavanjem čutov so eksperimentirali v manipulaciji tekstilne površine in se poslužili večinoma ročnih tehnik kot so rezanje, šivanje, vezenje, tkanje, prepletanje in gubanje. Nevidni element zraka postane fizično otipljiv skozi raznovrstne teksture, ki vsaka zase pripoveduje o individualnem občutenju, mnogokrat vezanim na osebni spomin, stanje zavednega ali nezavednega, utrinek življenja, zgodbo, na vdih in izdih. Tekstilna instalacija je hkrati tudi meditacija o trajnosti, saj s predelavo odpadnega materiala opozarja na pomen premišljene potrošnje in vpliv tekstila na okolje in tako vdahne novo življenje pozabljeni tkanini.
Zahvala: Kibuba d.o.o.