Območje Jožefovega jaška (Pr´Kajzer) je živ spomenik rudarske dediščine v Idriji. Kljub temu se zdi, kot da bi notranjosti zapuščenih objektov zaspale v tistem trenutku, ko jih je zapustil zadnji rudar. Stavbe so ohranile svoj pomenljivi izraz, ki nas je navdihnil s posebno lepoto. Takoj smo jo povezali z abstraktnim jezikom idrijske čipke. Z njim se Idrija odeva navzven. V grafičnem smislu je čipka njen »pozitiv«, krhka je in nežna, polna lebdi v zraku, a v rudniških globinah je skrit njen »negativ«, nešteto izklesanih rovov, nepozabno izročilo, ki se je v Idrijčane vraslo za vedno.
Te občutke so študenti prenesli v nove čipke in jih povezali s spoznanji o štirih samozavestnih osebnostih, Pieru Paolu Pasoliniju, Adolfu Šinkovcu – Črtomirju, Francescu Macedoniu in Ivanki Ferjančič. S svojimi ustvarjalnimi življenjskimi opusi so nepozabno zaznamovali kulturno izročilo Idrije. Njihov zanos in smelost sta študente navdušila. Drznili so si s tekstilnimi umetninami poseči v ta poseben prostor in ga prebuditi. Dotaknili so se dotrajanih sten in oblačil, ki so jih rudarji pustili viseti pod svodom ter z likovnimi metaforami povezali nekdanji in sedanji čas. Z načini, ki so jim blizu, so poustvarili tradicionalne idrijske čipke in jih uporabili v prostorskih umestitvah, s katerimi so v odnosu do svobodomiselnosti teh osebnosti spregovorili tudi o sebi. Interpretacije čipk večjih formatov in drugačen material za klekljanje so bili tako za klekljarice kot študente poseben izziv.
Razstava je bila na ogled med 14. in 29. junijem 2024 na Jožefovem jašku – PR’ KAJZER, v okviru 42. Festivala idrijske čipke.
