Kulturna dediščina svilogojstva in svilarstva, tradicije in običaji so navdušili študente, da so naravno svilo, prezrto v kaosu sodobnega sveta, vpletli v svoje umetniško ustvarjanje. Iz lokalne vzreje so pridobili kokone, s katerih so odmotali komaj vidne, kot zrak lahke neskončne svilene niti. Iz več kot dvesto kokonov so izdelali nit za ročno tkanje dvojne tkanine, ki je s skupinskim delom zaživela v slikovito celoto. Iz neodmotanih kokonov in drugih ostankov spredeno svileno prejo so pobarvali v tehniki ikat z značilno zamegljenostjo vzorca, ki se v končnem blagu popolnoma prikaže šele z določene razdalje. Digitalne potiske svilenih tkanin so si zamislili v največjem možnem merilu in barvito, v obliki tekstilnega vzorca ali monumentalne slike. V neskončnosti prehajanja zemeljskega v transcendentalno je metaforičnost svile razpeta med lahkotnostjo in težo, med mehkobo in ostrino. S prepletanjem niti, za gosenice sviloprejk so to niti preživetja, so študenti poosebljali njihovo virtuozno delo, da bi krhko lepoto postavili pred človeško poseganje v naravne procese.
Projekti so bil predstavljen v sklopu BIEN 2025 – Bienalu tekstilne umetnosti na več lokacijah v Kranju, v galeriji Dolik na Jesenicah in v galeriji GONG v Novi Gorici.
Podpora: projekt Nova evropska svila (NES) Univerze v Ljubljani
