Pod skupnim naslovom Mehke forme so magistrske študentke oblikovanja tekstilij združile svoje spomine na otroštvo ter slovensko folkloro in tradicije, ki so jih poustvarile v treh povezanih umetniških sklopih. V njih je vsaka na svoj način izrazila svoje pristno občutenje mehkobe tekstilne tvarine, ki se pogosto sprevrže v svoje nasprotje – mehke, nemirne, v prostoru lebdeče abstraktne tekstilne tvorbe se v nekem določenem trenutku zaustavijo v svoji koreografiji skozi čas in okamenijo. Spremenijo se v tekstilne instalacije, ki se povsem prilagodijo galerijskemu prostoru. Poosebljajo temeljne tekstilne tehnike, tkanje, pletenje, tiskanje in vezenje, ki so izvedene ročno, čim bolj preprosto in elementarno.
