Videoposnetek in instalacija temeljita na stari prekmurski šegi, imenovani borovo gostüvanje, ki se prireja še danes. Gre za javno sramotenje neporočene mladine, ki iz “lenobe” ni stopila v zakonski stan. Pri simbolnem obredu se najstarejše neporočeno dekle v vasi poroči s podrtim
borom.
Projekt In a relationship with Gürko opozarja na problematiko ostanka tradicionalne patriarhalne družbe. Dandanes večina starejših ljudi še zmeraj pričakuje, da se bodo njihovi potomci (predvsem mlada dekleta) čim prej poročili in si ustvarili tradicionalno, heteronormativno družino.
Sramovanje neporočenega dekleta je moč zaslediti tudi v prekmurskih ljudskih pesmih, ki poleg opevanja prekmurske zemlje obravnavajo ljubezensko tematiko. Tako je v pesmi Zrejlo je žito edini razlog, da je dekle žalostno, ker nima lüboga oziroma dragega. Žalost je torej posledica njene samskosti. V pesmi Ne orji, ne sejaj pa je dekle obtoženo gizdavosti oziroma važnosti/nedostopnosti zaradi poročenega statusa.
Tudi družbena omrežja pri mladih vzbujajo določena pričakovanja in pritiske glede partnerskih odnosov. Neskončne možnosti izbire nam dajejo občutek, da je “popolna oseba” le klik stran.
Navidezna svoboda vodi v t. i. paradoks izbire (negotovost o pravilni izbiri). Za dnevno dozo FOMO (fear of missing out) občutkov poskrbijo objave srečnih parov s postpandemskim baby boomom. Facebook podobne objave dopolni še z “relationship statusi”.
V projektu sem preizpraševala tradicijo – kako jo približati mlajši generaciji, jo modernizirati in s tem ohraniti za bodoče rodove. Gledalca s projektom nagovarjam, da se v času globalizacije zaveda pomena ohranjanja bogate tradicije in običajev ter kulturne raznolikosti domačega kraja.
Hkrati pa ga pozivam h kritični presoji vrednotenja poroke in drugih tradicionalnih običajev, navad. Pomembno je ostati zvest samemu sebi in se pri svojih odločitvah ne ozirati na pričakovanja in pritiske družbe.
V videoposnetku je moč zaslediti preplet tradicije (fotografije slamnatih izdelkov, besedilo in zvočni posnetki ljudskih prekmurskih pesmi, religijski motivi, oprava pozvačina, rože iz krep papirja, fotografija borovega gostüvanja itd.) s sodobno grafiko socialnih omrežij in elektronskoglasbo. Instalacija v obliki baldahina iz krep papirja simbolizira pisano opravo pozvačina (v Prekmurju vabca na poroko). Devetdesetcentimetrski premer baldahina ponazarja intimni prostor, rezerviran za mladoporočenca.
Fotografije v videoposnetku so nastale v stanovanju gospe Hedvike Križanič, ki se v svojem 93. letu še vedno ukvarja s tradicijo izdelovanja izdelkov iz krep papirja za majoš in pisano opravo pozvačina. Izpod njenih rok nastajajo tudi raznoliki izdelki iz slame.
