Projekt Doma nam je lepo je homage najinemu otroštvu in spominom na dom. Dom nama ne predstavlja zgolj prostora, kjer živiva, temveč so to občutki ki jih nosiva v sebi. Dom kot primarna celica je ključnega pomena za razvoj otroka, namreč je prvi in v velikih primerih najpomembnejši dejavnik v izoblikovanju posameznikove identitete. Je vse tisto, česar se nezavedno priučimo in povzamemo.
S kolekcijo se poskušava vrniti v obdobje, ko smo bili vsi mali umetniki. Obdobje neobremenjene kreativnosti in naivnega pogleda na svet. Zaradi tega sva inspiracijo poiskala v avtorskih risbah in tehnikah, ki smo jih spoznali v vrtcu. Iz tega sva črpala ideje tako za materiale kot za silhuete, ki sva jih smiselno povezala z družbeno kritičnimi temami, ki se dotikajo identitete posameznika, estetskih vrednot ter navsezadnje otroštva, doma.
Veliko prvih spominov iz otroštva je vezanih na predmete. Skoraj vsak ima vsaj enega ali pa morda celo več najljubših predmetov iz otroštva. Morda to niti ni predmet s katerim smo bili v stiku, ampak je lahko vaza, ležeč visoko nad dometom otroških rok. Kljub temu, da se z vazo takrat nismo igrali nam je predstavljala nedosegljiv ideal, ki se kasneje kaže kot ljubezen do keramike. Sodobni način življenja nas danes uči, da je čustvena navezanost na stvari zaradi spominov še toliko bolj pomembna.
Toplina. Vaza. Medvedek. Odeja. Voščenka. Veselje. Pikapolonica. Peskovnik. Smetana. Marjetica. Gumb. Jagoda. Obraz. Trampolin. Nasmeh. Soba. Prtiček. Mehkoba. Sonce. Postelja. Oblak. Mavrica. Risbica. Hiška. Dom.
Doma nam je lepo!
